Našli ste poškodovano ali oslabelo divjo žival?
Vsako leto številne prostoživeče živali potrebujejo nujno pomoč zaradi poškodb, bolezni ali izgube življenjskega prostora. Pri zaščitenih vrstah je še posebej pomembno, da ravnamo pravilno tako zaradi njihovega zdravja kot zaradi zakonodaje, ki ureja njihovo oskrbo.
Na tej strani boste našli osnovne korake, kako ukrepati, da žival dobi strokovno pomoč in najboljše možnosti za vrnitev v naravo.
Poškodovane, bolne ali oslabljene živali
Premaknite žival na varno mesto, če je v neposredni nevarnosti, in jo čim manj motite. Ne hranite in ne dajajte tekočine – to lahko škodi. Uporabite rokavice ali brisačo, da se izognete poškodbam in prenosu bolezni.
Dodatni napotki po evropskih standardih:
-
Žival namestite v majhno, zračno škatlo ali transporter, obložen z mehko tkanino ali papirjem (brez sena ali slame, ki lahko poškoduje).
-
Posodo za vodo ne dajajte v škatlo, da se izognete politju in podhladitvi.
-
Poskrbite za mir in tišino – glasni zvoki in svetloba povzročajo dodaten stres.
-
Če je žival mokra ali podhlajena, jo previdno ogrejte z steklenico tople (ne vroče) vode, ovito v tkanino.
-
Nikoli ne poskušajte samostojno zdraviti, obrezovati perja ali čistiti ran – to mora opraviti veterinar ali usposobljen rehabilitator.
-
Žival čim prej prepeljite ali predajte pooblaščenemu zatočišču za prostoživeče živali.
Zdrave živali ali mladiči
V večini primerov ne ukrepajte, razen če so v neposredni nevarnosti:
-
Opazujte na daljavo – pri mladičih so starši pogosto v bližini, četudi jih ne vidite.
-
Ne jemljite iz narave – po nepotrebnem odvzete živali imajo manj možnosti za preživetje.
-
Preverite situacijo – če niste prepričani, pokličite pooblaščeno zatočišče in opišite, kaj vidite.
-
Posredujte le, če so poškodovani ali ogroženi – npr. ujeta v mreži, ujeta v zgradbi, na cesti.
kontaktirajte pooblaščeno zatočišče za prostoživeče živali
Najprej pokličite uradnega koncesionarja za oskrbo zaščitenih prostoživečih živali in počakajte na njihova navodila, preden ukrepate naprej.
1.Klinika za male, divje in eksotične živali
- +386 31 813 097
2. Veterinarska fakulteta
- 01/4779-248
- 01/4779-251
Pravne odgovornosti pri ravnanju z zaščitenimi prostoživečimi živalmi
Na podlagi 92. člena Zakona o ohranjanju narave (ZON) ter Pravilnika o zatočiščih za zavarovane prostoživeče živali (Uradni list RS, št. 116/03) velja naslednje:
-
Samo uradna zatočišča z veljavno koncesijo države smejo sprejemati in oskrbovati zavarovane prostoživeče živali.
-
Veterinarske ambulante smejo nuditi nujno veterinarsko pomoč, vendar morajo žival v najkrajšem možnem času predati pristojnemu zatočišču.
-
Najditelj je zakonsko zavezan, da zagotovi, da zavarovana žival pride do uradnega zatočišča.
To pomeni:
-
Najditelj mora nemudoma stopiti v stik s pooblaščenim izvajalcem, ali
-
Osebno pripeljati žival v zatočišče oz. k uradnemu izvjalacu, če je tako dogovorjeno in varno.
Za vse majhne in nenevarne živali je najditelj dolžan organizirati prevoz do uradnega zatočišča sam, po predhodnem dogovoru z enim izmed uradnih centrov. Za velike in nevarne živali prevoz uredijo uradni izvajalci zatočišča.
Zadrževanje zavarovane prostoživeče živali brez ustreznega dovoljenja in strokovnega nadzora je prepovedano in pomeni kršitev zakonodaje, ki je lahko prekršek ali kaznivo dejanje v skladu s slovenskimi predpisi s področja ohranjanja narave in zaščite živali.
Vsako neupravičeno zadrževanje živali, tudi če je storjeno z dobrim namenom, lahko povzroči resne pravne posledice, vključno z denarno kaznijo ali kazenskim postopkom.
Kdaj je primerno posredovati in pomagati prostoživeči živali?
Vsaka prostoživeča žival, ki jo najdemo zunaj njenega naravnega okolja, še ne potrebuje pomoči. Nepotrebno posredovanje pogosto povzroči več škode kot koristi.
Kdaj je pomoč prostoživeči živali res potrebna?
Pomoč je potrebna, kadar:
-
Je žival vidno poškodovana (npr. krvavi, šepa, ima zlomljeno perut, odprte rane).
-
Je žival zelo oslabljena, neodzivna ali dezorientirana.
-
Je žival v neposredni nevarnosti, na primer:
-
Leži na cesti ali pločniku.
-
Je ujeta v mreži, ograji, dimniku ali drugem umetnem objektu.
-
Jo je ujel pes ali maček.
-
Je žival mladič in:
-
So starši potrjeno mrtvi ali odsotni dlje časa (več ur).
-
Je premlada za ohranjanje telesne temperature ali gibanje (npr. goli mladiči, zaprte oči).
NE ukrepajte, kadar:
-
Vidite mladiča ptice (z že razvitim perjem), ki skače po tleh, vendar je sicer živahen in pozoren.
→ To je normalna razvojna faza pri številnih vrstah ptic (npr. kos, taščica, sova, postovka). -
Po mednarodnih smernicah dobre prakse (npr. EAZA, RSPB, IUCN) zdravih mladičev ne odstranjujemo z območja, razen če so v neposredni smrtni nevarnosti. Če je nujno, jih lahko nežno prestavimo nekaj metrov stran na varnejše mesto (npr. v grm, na vejo), vendar nikoli domov.
-
Vidite mlado žival samo, vendar je dobro skrita in ne kaže znakov stiske.
→ Številne vrste mladiče čez dan pustijo skrite. -
Občutite čustveno stisko, a je žival fizično nepoškodovana.
→ Prostoživeče živali niso hišni ljubljenčki – ujetništvo jim lahko povzroči več trpljenja kot narava sama.
Če niste prepričani – ne ugibajte. Obrnite se na uradni center za pomoč prostoživečim živalim.
Nepooblaščeno ravnanje z zaščitenimi prostoživečimi živalmi lahko povzroči poškodbe živali, stres, vtisnjenje (imprinting), in celo pravne posledice.
Kdo je odgovoren za pomoč zaščitenim prostoživečim živalim?
V Sloveniji je oskrba, reševanje in rehabilitacija zavarovanih prostoživečih živali javna služba, ki jo določa zakonodaja.
Ministrstvo za naravne vire in prostor je odgovorno za organizacijo te službe in mora to nalogo zaupati uradnim izvajalcem preko podeljene koncesije.
Pooblaščeni izvajalci
(za leto 2025)
V skladu z veljavno zakonodajo so naslednji izvajalci uradno pooblaščeni za oskrbo zavarovanih prostoživečih živali:
1. Ambulanta za male, divje in eksotične živali - Golob d.o.o.
(Osrednje zatočišče za zavarovane in prostoživeče živali, kjer izvajajo zahtevne kirurške posege, celovito zdravstveno oskrbo ter skrb za rehabilitacijo in ponovno vključitev v naravno okolje.)
Glavni trg 7
2366 Muta
+386 31 813 097
2. Klinika za ptice, plazilce in male sesalce, Veterinarska fakulteta, Univerza v Ljubljani
(Zagotavljanje oskrbe in veterinarskega zdravljenja prostoživečih živali, najpogosteje ptic ter nekaterih vrst plazilcev in sesalcev, vključno s podporno terapijo in napredno diagnostiko.)
Cesta v mestni log 47
1000 Ljubljana
01/4779-248
01/4779-251
https://www.vf.uni-lj.si/podrocje/klinika-za-ptice-male-sesalce-plazilce
3. Akvarij Piran, Znanstveni center Univerze na Primorskem
(Izvajanje dejavnosti centra za reševanje in rehabilitacijo glavate karete (Caretta caretta) ter drugih vrst morskih prostoživečih živali.)
Kidričevo nabrežje 4
6330 Piran
+386 51 215 702
4. Jamski Laboratorij Tular
(oskrba in varstvo poškodovanih ali najdenih močerilov (Proteus anguinus), vzdrževanje živih populacij za raziskave in ohranjanje, znanstveno delo na področju biologije jamskih organizmov in ogroženih podzemeljskih ekosistemov, izobraževanje ter ozaveščanje o pomenu jamske favne in varovanja kraškega okolja.)
Oldhamska cesta 8a
4000 Kranj
+386 31 804 163