O ZAVODU ZLATO OKO

Naša zgodba

Zavod Zlato oko, ki ga je leta 2018 ustanovil dr. Zlatko Golob, vodi pa ga Nina Kozar, direktorica in veterinarska asistentka, je slovenska neprofitna organizacija za oskrbo zaščitenih prostoživečih živali. Zavod smo ustanovili z namenom zaščite ogroženih divjih živali in izobraževanja na področju veterine, biologije in naravovarstva.

Spoznajte nas

Naša ekipa se lahko pohvali z desetletji izkušenj pri skrbi za divje živali in razume zapletene

potrebe zaščitenih živali. 25 let smo upravljali edino zavetišče v državi za zaščitene prosto

živeče živali in razkrili velike vrzeli v prizadevanjih za ohranjanje. Veterinarsko strokovno

znanje združujemo z ekološkim ohranjanjem, da zaščitimo in obnovimo redke in ogrožene

vrste ter jim zagotovimo preživetje v naravnih habitatih. Naš zavod razvija specializirane

učne načrte za ohranjanje prostoživečih živali v sodelovanju z vodilnimi univerzami in tako

oblikuje prihodnost vodenja ohranjanja narave. Ta izobraževalna partnerstva združujejo

akademsko znanje s prakso v resničnem svetu.

NAŠ PRISTOP

PREOBLIKOVANJE IZOBRAŽEVANJA ZA

VARSTVO DIVJIH ŽIVALI

Naš zavod vodi oblikovanje specializiranih učnih načrtov za ohranjanje prostoživečih živali v sodelovanju z vodilnimi univerzami in oblikuje prihodnost vodenja ohranjanja narave.

VETERINARTVO

Veterinarska oskrba je zasnovana za posebne potrebe divjih živali, kar obsega celovito strategijo zdravstvene oskrbe, od začetnega sprejema živali prek rehabilitacije do njihove varne vrnitve v naravo in na ta način zagotavlja popoln cikel okrevanja in izpusta.

RAZISKOVALNO PODROČJE

Naše raziskave se osredotočajo na ohranjanje habitata, zdravje zaščitenih vrst ter obravnava kritična vprašanja zastrupitve s kovinami in vplivi ljudi. To delo podpira preživetje in dobro počutje živali ter usmerja naša prizadevanja za njihovo ohranitev.

OHRANITVENA MEDICINA IN BIOLOGIJA ZA OGROŽENE ŽIVALSKE VRSTE

Sem sodijo veterinarska strokovnost, ohranjanje okolja za zaščito in obnovo redkih in ogroženih prostoživečih živali ter zagotavljanje njihovega nadaljnjega preživetja v naravnih habitatih.

RAZUMEVANJE IZZIVOV, S KATERIMI SE SOOČAJO NAŠE DIVJE ŽIVALI

Zapletanje in zaužitje ribiškega orodja

Številne morske želve in vodne ptice najdemo z zapletenimi ribiškimi vrvicami in mrežami okoli telesa ali zataknjenimi v ustih. Ti materiali predstavljajo resno tveganje za poškodbe in preprečujejo živalim, da bi se normalno hranile, plavale ali letele.

Travmatične poškodbe pri kmetijskih dejavnostih

Širitev kmetijskih zemljišč in uporaba težke mehanizacije, kot so traktorji, pogosto povzroči neposredne poškodbe divjih živali. Živali, ki prebivajo na kmetijskih zemljiščih ali v njihovi bližini, so v nevarnosti, da jih udarijo ali zmečkajo, kar povzroči hude poškodbe ali smrt.

Onesnaževanje s plastiko

Razširjenost plastičnih odpadkov v naravnih habitatih je kritično vprašanje. Ptice in morske živali pogosto zamenjajo plastične predmete za hrano, kar vodi do zaužitja, ki je lahko usodno.

Nekatere živali se zapletejo v plastične odpadke, kar povzroči poškodbe ali omejeno gibanje. Ugotovljeno je bilo, da se zlasti plastične vrečke zapletajo okoli okončin in vratov ptic in drugih

divjih živali.

Nezakonit lov in nedovoljeno pobiranje mladičev

Kljub pravni zaščiti sta nezakonit lov in pobiranje mladičev iz narave še vedno resna grožnja prostoživečim živalim, vključno z zaščitenimi vrstami. Te dejavnosti izčrpavajo populacijo, povzročajo trpljenje in poškodbe. Nezakonito zbiranje mladih živali vodi do biološkega vtisa na ljudi in motenega vedenja, kar dodatno ogroža njihovo preživetje. Ta vprašanja poudarjajo nujno potrebo po močnejšem izvrševanju sankcij in izobraževanju javnosti za zaščito

ranljivih prostoživečih živali.

Nesreče v pomorskem prometu

Trki s plovili in poškodbe zaradi propelerjev čolnov so pogosti dogodki, ki prizadenejo morske živali, ki živijo v vodah. Te nesreče lahko povzročijo resne poškodbe ali smrtne žrtve in znatno vplivajo na morsko biotsko raznovrstnost.

Krčenje gozdov in izguba habitata

Krčenje gozdov za kmetijstvo, sečnjo in urbani razvoj vpliva na živalski svet. Ta izguba habitata ne le izpodriva divje živali, ampak tudi moti migracijske vzorce in gnezdišča, kar vodi v ekološko

neravnovesje. Posebej huda posledica sečnje dreves je uničevanje gnezd, ki se pogosto zgodi v času gnezdenja. Posledica teh dejanj je izguba mladih in nerojenih živali, kar še poslabša upad populacij vrst.

Arhitekturne nevarnosti

Sodobna infrastruktura, predvsem stavbe z obsežnimi steklenimi fasadami, predstavlja veliko nevarnost za ptice. Odsevne in prozorne lastnosti stekla preprečujejo pticam, da bi ga prepoznale kot oviro, kar vodi do pogostih trkov, ki povzročijo hude poškodbe ali smrt. Tudi električni kabli predstavljajo smrtno nevarnost, zlasti za ptice. Stik s temi električnimi vodi lahko povzroči hude poškodbe ali takojšen električni udar, ki se pogosto konča s smrtjo.